Neurje spet besnelo nad Slovenijo
Napovedano neurje se je razbesnelo nad jugovzhodno, vzhodno in severovzhodno
Slovenijo. Močan veter je razkrival strehe, ruval drevesa, padala je tudi toča.
Napovedi vremenoslovcev so se uresničile.
V večernih urah se je neurje razbesnelo nad jugovzhodno, vzhodno in severovzhodno Slovenijo - najbolj je prizadelo Dolenjsko,
Posavje in Belo krajino. Močan veter je razkrival strehe, ruval drevesa, padala je tudi toča s premerom štiri
centimetre. Obilne padavine so zalile več stanovanjskih hiš in drugih poslopji.Začelo se je že nekaj po
20. uri v Črnomlju in okolici, najhuje pa je bilo v Semiču, kjer je podiralo drevesa in odkrilo nekaj 10 streh stanovanjskih
hiš in streh na blokih. Prebivalci so ostali celo brez elektrike. Neurje se je nato preselilo nad Novo mesto, kjer je
zalilo vsaj 30 kleti in zamašilo kanalizacijo. Tudi v Šentjerneju je pihal močan veter, ki je odkrival strehe
in ruval drevesa. Posledice razdejanja še odstranjujejo. Hude padavine so zajele tudi Ptuj in Dravsko polje,
kjer je pihal močan veter s točo. Poškodovani so televizijski oddajniki, prekinilo je telefonske povezave in
električno napeljavo. Na Krškem je orkanski veter prinesel nekaj toče in povzročil podrta drevesa, potrgane
žice, neprevozne ceste ter razkrivanje streh. V Posavju so domala vse ceste neprevozne, drevesa podrta, strehe razkrite,
elektrike pa ni.Okoli 22.30 ure se je neurje premaknilo proti Prekmurju. Posledično se bodo v noči na soboto močno
povečali pretoki po vsej državi, najbolj v zahodni, severni in severovzhodni Sloveniji. Krajevno bodo močno
narasli hudourniki in manjši potoki.
Hudo neurje s točo na Kozjanskem
V petek, 15. 8. zvečer in v noči na soboto je območje občine
Kozje zajelo hudo neurje s točo. Močan veter je razkrival strehe, lomil drevesa, voda je zalivala več stanovanjskih
in drugih poslopij. Neurje je prizadelo območje celotne občine, po prvih podatkih je najmanj prizadeta krajevna
skupnost Osredek. Popolnoma je razkrilo veliko stanovanjskih in gospodarskih objektov, delno razkriti so praktično vsi
objekti v občini. Voda je zalila objekte, kjer so poškodovane strehe. Večji del občine je brez elektrike.
Veliko cest je neprevoznih, saj so na njih podrta drevesa. Poškodovane so bankine, asfaltne površine, promet
na cestah ovirajo podrta drevesa, nanosi vej in gramoza.
Toča je večjo škodo na kmetijskih površinah
in vinogradih povzročila na območju celotne občine, ponekod je uničenje popolno.
Število naravnih nesreč in škoda zaradi njih
naraščata
Še nikoli ni človeštvo tako kot v sodobnem svetu razpolagalo
s sredstvi in možnostmi, da se prilagaja celo najbolj surovim podnebnim razmeram, a kljub temu škoda, ki jo človeštvo
utrpi zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, iz leta v leto vrtoglavo narašča. Le kaj je vzrok? Prevelika
objestnost in malomaren odnos do naravnih dobrin, kot je naše okolje, lažni občutek premoči nad naravo,
ki sta nam ga ponudili sodobna tehnologija in hiter razvoj znanosti v zadnjih desetletjih?
|
Poleg naravnih procesov tudi ljudje pomembno prispevamo k spremembam podnebja
Prav moderna tehnologija je tista, ki nam je omogočila, da smo v zrak začeli spuščati vse večje
količine plinov, ki v naravi skrbijo za toplotno ravnovesje ozračja. Plini tople grede nam omogočajo razmeroma
lagodno življenje na zemeljski površini, a človek je v zadnjih desetletjih predvsem z uporabo fosilnih goriv
pomembno zvišal njihovo koncentracijo. Dodal je tudi nekatere spojine, ki jih v naravi ni, imajo pa dolgo življenjsko
dobo in ogrožajo zaščitni ozonski plašč zemlje, ki nas varuje pred škodljivim delom UV sončnega
sevanja; pojav poznamo pod imenom ozonska luknja.
Raziskave podnebnih sprememb so postale ena izmed najbolj pomembnih sodobnih aplikacij podnebnih podatkov; največji
izziv je ločiti med spremembami, ki so posledica človekove dejavnosti in naravnimi podnebnimi spremembami. Znanstveniki,
politiki in javnost so se nenadoma začeli zavedati, da se nam razsipno trošenje energije in onesnaževanje okolja
lahko maščujeta.
(vir: ARSO)
|