Domov | Spletne kamere | Pisite mi | Vreme | Galerija | Novice | Izjava | Meteorologija | Atlas okolja

Novice

Neurje spet besnelo nad Slovenijo

Napovedano neurje se je razbesnelo nad jugovzhodno, vzhodno in severovzhodno Slovenijo. Močan veter je razkrival strehe, ruval drevesa, padala je tudi toča.

Napovedi vremenoslovcev so se uresničile. V večernih urah se je neurje razbesnelo nad jugovzhodno, vzhodno in severovzhodno Slovenijo - najbolj je prizadelo Dolenjsko, Posavje in Belo krajino. Močan veter je razkrival strehe, ruval drevesa, padala je tudi toča s premerom štiri centimetre. Obilne padavine so zalile več stanovanjskih hiš in drugih poslopji.Začelo se je že nekaj po 20. uri v Črnomlju in okolici, najhuje pa je bilo v Semiču, kjer je podiralo drevesa in odkrilo nekaj 10 streh stanovanjskih hiš in streh na blokih. Prebivalci so ostali celo brez elektrike. Neurje se je nato preselilo nad Novo mesto, kjer je zalilo vsaj 30 kleti in zamašilo kanalizacijo. Tudi v Šentjerneju je pihal močan veter, ki je odkrival strehe in ruval drevesa. Posledice razdejanja še odstranjujejo.  Hude padavine so zajele tudi Ptuj in Dravsko polje, kjer je pihal močan veter s točo. Poškodovani so televizijski oddajniki, prekinilo je telefonske povezave in električno napeljavo. Na Krškem je orkanski veter prinesel nekaj toče in povzročil podrta drevesa, potrgane žice, neprevozne ceste ter razkrivanje streh. V Posavju so domala vse ceste neprevozne, drevesa podrta, strehe razkrite, elektrike pa ni.Okoli 22.30 ure se je neurje premaknilo proti Prekmurju. Posledično se bodo v noči na soboto močno povečali pretoki po vsej državi, najbolj v zahodni, severni in severovzhodni Sloveniji. Krajevno bodo močno narasli hudourniki in manjši potoki.

Hudo neurje s točo na Kozjanskem

V petek, 15. 8. zvečer in v noči na soboto je območje občine Kozje zajelo hudo neurje s točo. Močan veter je razkrival strehe, lomil drevesa, voda je zalivala več stanovanjskih in drugih poslopij. Neurje je prizadelo območje celotne občine, po prvih podatkih je najmanj prizadeta krajevna skupnost Osredek. Popolnoma je razkrilo veliko stanovanjskih in gospodarskih objektov, delno razkriti so praktično vsi objekti v občini. Voda je zalila objekte, kjer so poškodovane strehe. Večji del občine je brez elektrike. Veliko cest je neprevoznih, saj so na njih podrta drevesa.
Poškodovane so bankine, asfaltne površine, promet na cestah ovirajo podrta drevesa, nanosi vej in gramoza.

Toča je večjo škodo na kmetijskih površinah in vinogradih povzročila na območju celotne občine, ponekod je uničenje popolno.

Število naravnih nesreč in škoda zaradi njih naraščata

Še nikoli ni človeštvo tako kot v sodobnem svetu razpolagalo s sredstvi in možnostmi, da se prilagaja celo najbolj surovim podnebnim razmeram, a kljub temu škoda, ki jo človeštvo utrpi zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, iz leta v leto vrtoglavo narašča. Le kaj je vzrok? Prevelika objestnost in malomaren odnos do naravnih dobrin, kot je naše okolje, lažni občutek premoči nad naravo, ki sta nam ga ponudili sodobna tehnologija in hiter razvoj znanosti v zadnjih desetletjih?

Poleg naravnih procesov tudi ljudje pomembno prispevamo k spremembam podnebja

Prav moderna tehnologija je tista, ki nam je omogočila, da smo v zrak začeli spuščati vse večje količine plinov, ki v naravi skrbijo za toplotno ravnovesje ozračja. Plini tople grede nam omogočajo razmeroma lagodno življenje na zemeljski površini, a človek je v zadnjih desetletjih predvsem z uporabo fosilnih goriv pomembno zvišal njihovo koncentracijo. Dodal je tudi nekatere spojine, ki jih v naravi ni, imajo pa dolgo življenjsko dobo in ogrožajo zaščitni ozonski plašč zemlje, ki nas varuje pred škodljivim delom UV sončnega sevanja; pojav poznamo pod imenom ozonska luknja.

Raziskave podnebnih sprememb so postale ena izmed najbolj pomembnih sodobnih aplikacij podnebnih podatkov; največji izziv je ločiti med spremembami, ki so posledica človekove dejavnosti in naravnimi podnebnimi spremembami. Znanstveniki, politiki in javnost so se nenadoma začeli zavedati, da se nam razsipno trošenje energije in onesnaževanje okolja lahko maščujeta.

(vir: ARSO)

COPYRIGHT  I  EVGEN NOVAK, AVGUST 2008  I  kontakt: SImeteo@gmail.com
vse pravice pridržane