Make your own free website on Tripod.com
Domov | Spletne kamere | Pisite mi | Vreme | Galerija | Novice | Izjava | Meteorologija | Atlas okolja

Meteorologija

Zračni tlak
 
Zračni pritisk ali zračni tlak je tlak, ki je posledica teže ozračja. Pritiska na površje zemlje, na vse predmete na njej in deluje v vseh smereh enako. Učinek zračnega pritiska si lahko predstavljamo podobno kot učinek pritiska vode, če se vanjo potopimo. Vpliv vode seveda precej bolj občutimo, saj je voda gostejša od zraka, gre pa za isti fizikalni pojav. Lahko ga pojmujemo tudi kot težo zračnega stebra nad horizontalno ploskvijo.

Kaj je meteorologija?
 
Meteorologija je znanstveno preučevanje atmosfere, ki je osredotočena ne vremenske procese in napovedovanje vremena.

Meteorološki pojavi so opazovani vremenski dogodki ki krasijo meteorologijo in so razloženi iz strani znanosti. Ti dogodki so omejeni od različnih spremenljivk, ki obstajajo v zemeljski atmosferi.
To so temperatura, zračni tlak, vlaga in gradienti, ter medsebojna povezanost med posameznimi spremenljivkami in njihove spremembe v časovni periodi. Večina opazovanega vremena na Zemlji se dogaja v troposferi.
 
Kaj je vreme?
 
Vreme obsega vse pojave, ki se pojavljajo v atmosferi nekega planeta. "Vreme" je običajno mišljeno kot aktivnost teh pojavov v obdobju do nekaj dni. Povprečno vreme v daljšem časovnem obdobju pa imenujemo podnebje. Te pojave preočujejo meteorologi, ki pa že opozarjajo na klimatske spremembe.

Na zemlji se pojavljajo kot običajni pojavi veter, nevihte, dež, sodra, toča in sneg, ki se pojavijo v troposferi ali nižjih delih atmosfere. Gonilo vremena so razlike v energiji, ki je sprejeta od sonca. Zaradi različnih kotov pod katerim pade sončna svetloba na zemljo, so različni deli zemlje po različnih obsegih različno segreti. To povzroča temperaturne razlike, katere privedejo do globalnih vetrov, prav tako posredno do drugih vremenskih pojavov. Neposredni vzroki vremena so temperatura, vlaga, zračni pritisk, oblačnost, hitrost vetra, in dviganje.

Zemeljska atmosfera je velik povezan sistem, tako da lahko imajo manjše spremembe na enem delu velike posledice na drugih območjih atmosfere. To pa povzroča težave pri kratkoročnih vremenskih napovedih bolj kot pa pri nekaj dnevnih napovedih, zato se vremenoslovci trudijo izboljšati to mejo s pomočjo znanosti o preučevanju vremena.
 
Napoved vremena
 
Napovedovanje vremena je znanost o napovedovanju stanja atmosfere za prihodnji čas in določeno lokacij. Zgodovina napovedovanja vremena sega tisočletje nazaj, kljub temu pa se je tehnika od takrat skokovito izboljšala. Danes napoved deluje na principu zbiranja čim več podatkov o trenutnem stanju atmosfere (predvsem temperature, vlage in vetra) in uporabljanja znanja o procesih v atmosferi za določitev kako se bo razvijala atmosfera v prihodnosti. Kljub temu pa zaradi zmedenosti atmosfere in nepopolnega razumevanja procesov to pomeni, da napoved postane manj natančna s povečanjem območja za katerega napovedujemo vreme.
 
Dež
 
Dež Dež je ena izmed oblik padavin, poleg snega, toče, sodre in rose.
Dež nastane, ko posamezne vodne kapljice iz oblakov padajo proti Zemlji. Ves dež ne doseže zemljinega površja; nekaj ga pri padanju skozi suh zrak tudi izhlapi. Včasih izhlapi prav ves dež.

Dež igra vidno vlogo v hidrološkem ciklu, v katerem vlaga iz oceanov izhlapeva, se kondenzira v oblake, pade nazaj na zemljo, in se slej ko prej vrne v ocean s tokovi in rekami, s čimer se cikel ponovi.
Količino dežja merimo z dežemerom (ombrometrom) in izrazimo kot globino vode, ki se zbere na ravni podlagi. Včasih jo izrazimo v litrih na kvadratni meter (1 L/m2 = 1 mm).

Po mednarodni razvrstitvi oblakov prištevamo samo dve vrsti oblakov med deževne oblake: kumulonimbuse in zelo razširjene nimbostratuse.
Ime kopastih in slojastih (plastovitih) oblakov imajo pripono "nimbus" (latinsko: deževni oblak). Obe vrsti oblakov spadata k mešanim oblakom, kajti sestavljeni so iz vodnih kapljic in iz ledenih kristalčkov.
S tako sestavi si razlagamo vsaj na naši zemljepisni širni nastanek dežja. Deževne kapljice namreč ne nastanejo iz množice majhnih kapljic v oblaku, njihov nastanek je fizikalno zelo zapleten.
 
Merjenje zračnega pritiska

V preteklosti so ga prvič izmerili z živosrebrnim barometrom. Pozneje so iznašli še druge metode za merjenje pritiska. Ena izmed njih temelji na zaprti pločevinasti dozi, ki se pod vplivom zračnega pritiska širi ali stiska. Te spremembe prenašamo na kazalec in odčitamo na skali. V današnjem času so najbolj razširjeni senzorji pritiska na podlagi silicijevega kristala, ki pri spreminjanju pritiska spreminja električne lastnosti.

Preračunavanje zračnega pritiska

Ker se zračni tlak z višino spreminja, podatkov s posameznih merilnih mest ne moremo neposredno primerjati med seboj. Zato je dogovorjeno, da pritisk najprej preračunamo na enako nadmorsko višino. Privzeta višina je višina morske gladine 0 m. V tem primeru govorimo o redukciji pritiska na morski nivo. Pri izračunu izmerjenemu pritisku prištejemo pritisk fiktivnega zračnega stolpca, ki bi segal od merilnega mesta do gladine morja. Ta popravek ni vedno enak. Odvisen je od tega, kakšno temperaturo ima namišljeni zračni stolpec. Izhodiščna temperatura tega stolpca je vedno trenutna temperatura zraka na merilnem mestu. Ta pa se ne ujema vedno z dejanskimi razmerami v atmosferi. Zato redukcija ni natančna. Napaka narašča z nadmorsko višino merilnega mesta. Da napaka ne bi presegla sprejemljive meje, je sprejeto, da se pritisk z merilnih mest nad 700 m nadmorske višine ne reducira na morski nivo.

COPYRIGHT  I  EVGEN NOVAK, AVGUST 2008  I  kontakt: SImeteo@gmail.com
vse pravice pridržane